Francoski filmski mislec Alain Bergala je v svoji knjigi Vzgoja za film zapisal trditev, da mladih v filmsko vzgojo ne bi smeli vpeljevati s stališča znanja in nadgrajevanja že poznanega, temveč preko neposrednega soočenja s popolnoma neznanim. Pristop ob primeru eksperimentalnega filma, ki se zdi kot alternativna oblika filmskega ustvarjanja najbolj ustrezen za ustvarjanje takšnega učinka šoka v učilnici, obravnava tudi pričujoče pedagoško gradivo. Po kratki predstavitvi definicije in zgodovine tovrstne filmske prakse na konkretnih primerih preuči, kaj lahko soočenje mladih z eksperimentalnim filmom doprinese k pedagoškemu procesu pri poučevanju filma.
Preko eksperimentalnega filma se pogosto odvijejo pomembni prelomi v svetu filma, saj prav ta vrsta ustvarjanja uvaja pripovedne in estetske inovacije, ki jih nato velikokrat prevzamejo in uporabijo popularnejše oblike filma