Francoski filmski mislec Alain Bergala je v svoji knjigi Vzgoja za film zapisal trditev, da mladih v filmsko vzgojo ne bi smeli vpeljevati s stališča znanja in nadgrajevanja že poznanega, temveč preko neposrednega soočenja s popolnoma neznanim. O tem pristopu se bomo pogovarjali ob primeru eksperimentalnega filma, ki se zdi kot alternativna oblika filmskega ustvarjanja najbolj ustrezen za ustvarjanje takšnega učinka šoka v učilnici. Po kratki predstavitvi definicije in zgodovine tovrstne filmske prakse bomo na konkretnih primerih preučili, kaj lahko soočenje mladih z eksperimentalnim filmom doprinese k pedagoškemu procesu pri poučevanju filma.
