Filmska izkušnja s premislekom in pogovorom o videnem odigra pomembno vlogo pri razvoju otroka/mladostnika. Pripomore namreč k oblikovanju estetske občutljivosti ter krepi otrokovo/mladostnikovo medijsko pismenost. Film mladim omogoča, da se poistovetijo z raznovrstnimi izkušnjami in srečajo z različnimi pogledi na svet.
Predvsem pa film vzdrami domišljijo, čustva, motivira umetniško ustvarjalnost ter spodbudi kritično razmišljanje in vrednotenje.O tem kajpak najlepše priča prav film – vedoželjni glavni junak filma 400 udarcev (Les quatre cents coups, 1959) Françoisa Truffauta s samega začetka francoskega novega valaveliko raje kot v šolo hodi v kino. Dvanajstletni Antoine je mlad cinefil, kar v pričujočem primeru ne pomeni le nedolžnega ljubitelja filma – znameniti francoski filmski kritik Serge Daney ga je domiselno poimenoval za »otroka kina« (francosko ciné-fils). Antoine namreč v kinu najde nadomestilo tako za šolo kot za družino. V filmu išče odgovore na vprašanja, prek filma spoznava življenje.
Obdobje francoskega novega vala se je začelo proti koncu petdesetih let in je bilo močno povezano z »očetom« filmske teorije Andréjem Bazinom ter generacijo mladih piscev okrog francoske filmske revije Cahiers du cinéma. François Truffaut se je reviji Cahiers du cinéma kot dvajsetletnik pridružil leta 1953 in začel z Jacquesom Rivettom, Jean-Lucom Godardom, Claudom Chabrolom in Éricom Rohmerjem s pisanjem filmske kritike postopoma oblikovati poseben pogled na film in na svet prek filma. Ti pisci so v določenem trenutku svoje pisalne stroje zamenjali s kamerami in začeli svojo pisano filmsko teorijo uresničevati tudi v praksi. Po gibanju se jih je prijela oznaka »novovalovci«.
Na primerih filmskih insertov udeleženci seminarja spoznavajo ključne slogovne značilnosti in tematske poudarke, ki jih je prineslo novo filmsko gibanje (v Franciji in drugod po svetu), skozi Truffautov prvenec zarišemo filmskozgodovinski kontekst in neposrednost (francoskega) novega vala.