Darwinova nočna mora je političen dokumentarni film, ki razkriva mehanizme globalnega kapitalizma – svetovnega sistema, ki proizvaja gospodarski razcvet in bogastvo na eni strani za ceno izkoriščanja in revščine na drugi strani.
Osnovni podatki o filmu
Režija: Hubert Sauper Država: Francija, Avstrija, Belgija Leto: 2004 Distributer: Demiurg Jezik: angleščina, ruščina, svahili
V 50. letih 20. stoletja so v Viktorijino jezero v vzhodni Afriki naselili novo vrsto ribe – nilskega ostriža. Šlo je za majhen, a vse prej kot nedolžen znanstveni eksperiment. Ta invazivna riba roparica se je v novem okolju uspešno razmnoževala in v nekaj desetletjih iztrebila večino od prek sto vrst rib, ki so pred njo živele v jezeru. Zaradi okusnega in hranljivega mesa so jo v obliki filetov začeli v velikih količinah izvažati po svetu, na obrežju jezera pa se je razvila močna živilskopredovalna industrija. Na letališčih ob jezeru vsak večer pristanejo velikanska tovorna letala, ki naslednje jutro, naložena s tonami svežih filetov, odletijo v bogate države na severu. Na jug priletijo z drugačnim tovorom – s humanitarno pomočjo in orožjem za številna afriška vojna žarišča. Cvetoča globalna trgovina z živili in vojaškim materialom je življenje na obrežju jezera radikalno spremenila; tu se zdaj križajo usode revnih, v velikem številu za aidsom obolelih afriških ribičev (nastanjenih v t. i. ribiških taborih – izoliranih delovnih kolonijah), slabo plačanih delavcev in bogatih lastnikov predelovalnic rib, predstavnikov Svetovne banke in Evropske unije, afriških ministrov, ruskih in ukrajinskih pilotov, nasilju izpostavljenih tanzanijskih prostitutk in brezdomnih otrok, pred nevarnim amonijakom nezaščitenih zbiralcev ribjih ostankov, slabo oboroženih nočnih čuvajev, rigidnih krščanskih pridigarjev, kritičnih preiskovalnih novinarjev in drugih. Prek intervjujev s to nenavadno množico ljudi Hubertu Sauperju uspe nazorno predstaviti uničujoče posledice, ki jih imata naselitev nilskega ostriža v Viktorijino jezero in globalna trgovina z ribjimi fileti za tamkajšnji ekosistem in družbeno-ekonomske odnose; jezero in narava ob njem umirata, številni domačini živijo in delajo v grozljivih razmerah in mnogi med njimi se že v otroštvu srečajo z revščino, lakoto, nasiljem, alkoholom, mamili, prostitucijo in boleznimi. Ker nilski ostriž služi komercialnim namenom, se prvorazredni fileti prodajajo v bogatih državah severne poloble, revni in lačni domačini ob jezeru pa se 4 prehranjujejo z gnijočimi ostanki, saj – kot pojasni nadzornik za kvaliteto rib v eni od predelovalnic – ostriž po filetiranju postane tako drag, da si ga običajni ljudje v Tanzaniji ne morejo privoščiti. Sauper opozori tudi na protislovje med evropsko humanitarno pomočjo in pošiljkami vojaške opreme, za katerimi stojijo evropski trgovci z orožjem: orožje in municija – ki v Afriko pogosto prideta z istimi letali, ki dostavljajo filete ostriža evropskim potrošnikom – vzdržujeta prav tiste vojaške konflikte, ki naj bi jih humanitarna pomoč blažila. Kot velja za življenje v jezeru, tako se tudi na obrežju velike ribe hranijo z majhnimi. In rezultat je – Darwinova nočna mora.