Sprva osamljena, a igriva vizionarka francoskega novega filma, lep čas pa ena osrednjih figur modernega (svetovnega) filma, je s svojim radikalnim prvencem Kratka konica (La Pointe Courte) iz leta 1954, prodorno študijo zapletenega odnosa zakoncev, prepleteno z dokumentarnimi posnetki dnevnega boja lokalnih ribičev za preživetje, s t. i. regionalnim realizmom, z abstraktnimi kompozicijami in s stilizirano, diskontinuirano montažo dialogov tlakovala smernice novega vala, nekaj let preden se je ta sploh vzpostavil. Odtlej je neutrudno izumljala in z domišljijo, radovednostjo, drznostjo bogatila filmsko umetnost. Skozi šestdeset let ustvarjanja je preizkušala različne pripovedne strategije in eksperimentirala ter presegala žanrske konvencije. S svojim idiosinkratičnim, eksperimentalnim stilom je proizvedla nove esejistične oblike ter opus, ki šteje več kot štirideset med dokumentarnim realizmom in poetično fikcijo mehko prehajajočih filmov.
Bistvo življenja je želja. Bistvo ustvarjanja je navdih. In deljenje. Ko nam uspe, da nas ljudje spustijo blizu, odkrijemo pokrajine.
